Otok pred Izolo?
Občina Izola načrtuje izgradnjo umetnega otoka med letoma 2010 in 2020. Zgradili bi ga, ker bodo po končani gradnji cestnega in železniškega tunela pod Markovcem ostale velike količine materiala. Ker ga najverjetneje ne bo potrebovala Luka Koper za gradnjo pomolov, so na uradu za okolje in prostor občine Izola, z njim nameravali zasuti hudourniško dolino Šared. To bi bila za okolje vsekakor večja katastrofa kot gradnja otoka.
Lokacija
Lokacija otoka je bila najprej predvidena severno od polotoka na katerem leži Izola. Od obale bi bil oddaljen od 500m do 770m, kjer je gladina morja od 16 do 18,3m. Oblika delfina je podolgovata oblika v smeri vzhod- zahod, določajo pa jo predvsem rezultati analiz smeri poteka grebenov okoliških reliefnih struktur in smeri dominantnih tokov, ki prav tako potekajo v smeri vzhod- zahod. Na otoku bi bila tudi čistilna naprava za Izolo, Koper in Piran. Z vodo, iz čistilne naprave, bi se zalival botanični vrt, ki bi imel vlogo bioindikatorja glede stanja očiščene vode.
Druga možnost postavitve otoka je 80m oddaljen od rta Viližan. Ta lokacija je potrjena tudi s strani občine Izola.
Po mnenju biologa Leana Fonde je oddaljenost otoka le 80m od obale odločno premalo. Takšen otok pa bi verjetno služil v prihodnosti kot valobran megamarini, ki bi nastala v zaledju.
Morski tokovi
Morski biolog Jože Štirn opravičeno opozarja, da naj se takšnih podvigov ne lotevamo brez poznavanja hidrodinamike izbranega območja, saj bi zaradi otoka lahko morski tokovi zamrli ali oživeli. Gradbenika Steinman in Gosar menita, da ob slovenski obali ni stalnih tokov. Gibanja vodnih mas se pojavljajo le zaradi vetrov, mešanja vode med deževji in ob izlivih rek. Otok ne bi bil večja ovira, saj bi ga voda obtekala in ne bi imel zaprtih marin. Po mnenju uradu za okolje in prostor, bi s primerno oddaljenostjo od obale (80m) povečali pretočnost in s tem zmanjšali onesnaženost. Če bi naredili otok blizu rta Viližan, bi bil tok zaviran, saj so le-ti v tako nizkih morjih, kot je naše, še posebej izrazit, zato se Fondi zdi sprejemljivejša prva možnost, ki tokov ne bi ovirala.
Učinki na floro in favno območja
Otok ne bil imel vpliva na ptice, ki samo prezimujejo na tem območju. Za ob Obali gnezdeče ptice, pa bi bil otok ugoden habitat vendar le v primeru, da na njem ni turistične infrastrukture.
Biodiverziteta na območju s kamnitim morski dnom je večja kot na muljastem dnu.Ugotovljeno je večje število redkih in ogroženih vrst na rastišču pozejdonke ob Izoli. Rastišče pozejdonke ob izolski obali je najsevernejši travnik te morske trave, ki je na seznamu ogroženih vrst v celem Sredozemlju.
Po mnenju Valterja Žiža je Tržaški zaliv s svojo plitkostjo izrednega pomena za želve, predvsem za njihove mladice, ker se jim ni potrebno globoko potopiti, da pridejo do hrane na dnu morja. Sam otok ne bi vplival na populacijo želv. Zaradi otoka se bo verjetno povečal navtični promet, ki ima negativen vplival na te živali. Le-te dihajo s pljuči in posledično kar nekaj časa preživijo na vodni gladini. Želve se premikajo počasi za razliko od hitrih čolnov, ljudje pa jih velikokrat spregledajo. Tako pride do pogina želv zaradi trka s čolni.
V društvu Morigenos so mnenja, da otok nikakor ni primeren za Tržaški zaliv, kjer živi stalna populacija delfinov vrste velika pliskavka. Prav v slovenskem morju (tudi v okolici Izole) se zadržuje skupina 30 delfinov. Že sama fizična prisotnost otoka, bi za 4,5ha zmanjšala površino našega morja in s tem življenskega prostora delfinov. Zaradi možnosti zvišanega pomomorskega prometa, bi se povečal negativen vpliv na delfine, ki je že dokazan. Povečana bo možnost vnosa tujerodnih vrst in s tem tudi novih bolezni, ki bi potencialno lahko vplivale na ekosistem.
Zaključek
Glede na to, da je gradnja ceste in železnice že predvidena, se bo odvečen material vsekakor pojavil in potrebno ga bo nekje odložiti. Ker bi se z zasutjem hudourniške doline Šared naredilo več škode, kot s postavitvijo otoka, je slednja možnost vseeno sprejemljivejša za okolje. Vsekakor bi se morale pred načrtovanjem postavitve le-tega narediti še študije o vplivu na tokove, biodiverziteto v morju ter na kopnem, ipd.
Menim, da je pri projektu otoka pred Izolo preveč v ospredju njegov komercialni aspekt (povečanje turistične ponudbe v Izoli), premalo se upošteva naravovarstveni pogled. Vsekakor bi Izola z umetnim otokom postala bolj zanimiva za turiste. Tudi gradbenikom bi otok predvsem predstavljal znižanje stroškov graditve predorov, saj ne bi bilo treba plačevati odvoza materiala na deponijo oz. če bi bil postavljen tekoči trak od gradbišča do obale, ne bi bilo stroškov s prevozom materiala v zaledje za zasutje doline.
Napisala: Alenka Gorjan.
Povzeto po seminarski nalogi Otok pred Izolo.
