12.06.2008 ob 13:27

Road trip – Litva 1. del

Pojdi na komentarje

Potovanje po Litvi je nastalo kot stranski produkt dejstva, da se nas je pet biologov odločilo udeležiti konference The COINS 2008. Ker ne gremo ravno vsak dan v tako severne države kot je ta, se nam je zdelo smiselno, da se odpravimo na pot prej in pogledamo kako izgleda država. Trije najpogumnejši smo se odločili, da se do Litve odpravimo z avtom, saj je samo 24 ur vožnje do tja in če spimo v smenah nam sploh ne bo hudega. Kakšni optimisti! :)

slika-206.jpg

Na pot smo se odpravili 6. marca, ko smo končno spakirali vse kar smo potrebovali za konferenco. Začeli smo pot, ki se je vila čez Avstrijo, Češko, Poljsko in končno prispeli v Litvo. Nekje na poljskem so se začele čudne avtoceste in hribi so izginili. Pravzaprav to sploh niso bile avtoceste, ampak navadne dvopasovne ceste, na katerih so se prehitevali vsi po sredini. Ko so je za prehitevaje odločil tovornjak, je izgledalo, kot da bomo vsi zleteli s ceste, ampak očitno so vsi vedeli kaj počnejo.Prvi dan v Litvi je bil zelo zabaven, ker določenih stvari nismo vedeli, pa bi se o njih lahko pozanimali. Nismo vedeli, da se ura premakne naprej, kar nam je otežilo iskanje primernega hostla, nismo se zavedali, da smo lahko tako uničeni od vožnje, da smo še najbolj srečni, če preprosto ne komuniciramo med seboj, ker si ne bomo nič lepega povedali in še je stvari, ki se jih ne zavedaš po 24-ih urah vožnje. :) Torej prvi dan smo po nekaj urnem iskanju prenočišča v Kaunasu, našli hostel, ki so ga vodile nune. In čeprav nismo bili navdušeni nad dejstvom, da bomo spali skoraj v samostanu, se je proti ostalim hostlom ta izkazal za najlepšega in cenovno dokaj ugodnega, glede na udobje. Tudi samo mestece Kaunas se nam je vsem zdelo majhno (npr. Nova Gorica), ampak očarljivo. Tukaj morem pohvaliti našega edinega fanta, ki je z nami potoval. Za 8. marec sva obe njegovi sopotnici dobili darilce, ki sva ga bile obe zelo veseli. Hvala Uroš!

slika-023.jpg

Nalsednji dan smo si ogledali še Trakai, ki mi je bil tudi všeč. Mesto leži na polotoku. Nekoč je bilo celotno mesto v obzidju. Danes je od vseh stavb (samostan, gradovi, obzidje,..), ostala samo trnjava na bližnjem otoku v kateri je muzej o preteklosti Trakaia. In tukaj smo ugotovili, da živimo v časovni zmoti. Prej ali slej je moralo kakšno naključje pripeljati do tega, da smo ugotovili, da je ura res premaknjena naprej. Prijazna uslužbenka muzeja nam je razložila, da si v 15 minutah niti slučajno ne bomo ogledali vsega kar nam ponujajo in naj raje pridemo kdaj drugič. In smo res prišli zadnji dan pred odhodom. Kot biologi imamo manjše defekte v obnašanju. Najbolj so nam bile zanimive račke na jezeru, ki so se res trudile stati na jezeru in tiste, ki so živele v prepričanju, da so ledolomilci in so se trudile zaplavati skozi led. Labod se ni znal vključiti v družbo veselih rac mlakaric.

Most do trdnjave v Trakaiu.

Zvečer smo odšli na letališče pobrati, še drugi del naše odprave, ki je priletel v Vilno z veliko zamudo in še večjimi težavami, ker se je njuna prtljaga izgubila nekje na poti. Tako se je začel drugi del našega potovanja…V pričakovanju še dveh biologinj.


Zemanta Pixie

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !