4.12.2008 ob 11:30

Naslednji prosim

Pojdi na komentarje

V ponedeljek sem peljala psa na ultrazvok, da vidimo kaj zganjajo mladički v maternici (ne morem napisat trebuhu) naše breje psičke. Bilo je še res zgodnje jutro, lahko bi rekli da sem komaj funcionirala normalno, ampak če je treba peljat psa in mamo nekam se pač to naredi.

Nazaj k zgodbi…Ker je padal dež, sem jo pustila pred ambulanto in nato šla parkirat, ter se sama sprehodila do veterinarja. Ne vem zakaj, ampak ta veterinar ima neke vrste recepcijo, kjer sem mogla povedati, da sem tudi jaz z brejim psom in da bi rada malo poškilila kako izgleda ultrazvok pri psih.

Obraz na recepciji se mi je zdel precej znan, ampak saj je še zgodaj in mogoče sem kaj zamešala oz. upam, da sem. Psička je bila pridna, ni se upirala veterinarju in njegovemu pomočniku, ko sta jo postavila v pravo pozo za ultrazvok. V bistvu, tako mirne je še nisem videla. Ogledovanje mladičkov zaključimo, vzamem psa in grem ponovno v recepcijo, da počakam na mamo, ki je imela za veterinarja še nekaj vprašanj.

Tokrat pogledam punco za pultom malo bolje in skoraj bi me kap. :shock: Vem, da je starejša od mene in biologinja, torej sklepam, da je že zaključila s študijem. Samo kaj za boga počne diplomirana biologinja na mestu receptorke na veterinarski postaji? :???:

Kaj to me čaka, ko diplomiram? Nič super laboratorija in člankov, nič pomembnih odkritij in razburljivih raziskav? Za delo receptorke se torej trudim končati fax in čim boljše opraviti izpite. :sad:

In kaj naj rečem za konec:”Naslednji prosim!” :mrgreen:

Kužki

Nekaj takega bom držala v rokah čez približno dva tedna.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev

  • mislim da je delala prek študenta… tud biologinje morejo jest in pit :D

    Čestitam za naraščaj :D

  • Ne še s čestitkami, čez dva tedna bodo bolj na mestu. :D

    Upam, da imaš prav glede študentskega servisa. Drugače je strašljivo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !