Blazno blatno

Selitve Ljubljana – Solkan so večinoma zabavne in v moje življenje vnesejo tedensko dinamiko,  ki je drugače verjetno ne bi bilo. Večinoma je vse v redu, dokler ne pozabljam mojih priljubljenih predmetov naokoli. Tako sem dva tedna nazaj pozabila doma fotoaparat in z njim tudi slike.

Zadnji teden, ko je bila Mrvica še doma, smo odšli na več izletov. Tokrat smo poiskali ogromen travnik na Trnovski planoti. S seboj smo vzeli vse frizbije, manjše igračke in priboljške. Vsak je dobil enega psa v varstvo in zabava se je začela. Jaz sem nekaj časa metala frizbije Varvari, nato sem jih metala sama sebi, da sem ugotovila kako sploh vreči, da bo letel v približno želeno smer. Starši pa so Luni – Tuni in Mrvici poskusili predstaviti nekaj pasjih osnov.

Moja fotografska ugotovitev je, da zimsko dolgočasna pokrajina super deluje kot ozadje. 

Že nekaj časa nazaj sem pisala o pametni igrači za pse Dog Fighter, ki smo jo kupili za Varvaro. Še vedno jo naša pasja mamica pridno uporablja, ampak ugotovila sem, da je primerna tudi za pse stare nad 13 let ter za mladiče starosti sedem tednov. Pri zadnji populaciji je igranje seveda drugačno kot pri odraslemu psu, ampak vsi mladički so dojeli bistvo igre Pasjega borca.

Igrača je bila nekaj časa razprodana. Danes pa sem izvedela, da je borec ponovno na zalogi, tako da vsi, ki bi želeli postavljati miselne napore psu, sedaj imate priložnost.

Mrvica je pri nas malo podaljšala bivanje, ker si je njena nova družina privoščila še zadnje mirno smučanje za naslednjih deset ali več let. Od jutri naprej bo naš domek še malo bolj miren, saj bo Tuna – Luna sedaj sama doma z mamico Varvi. Upam, da se bo kmalu naučila lepega obnašanja v parkih, da jo bom lahko s seboj vzela na moje tekaške izlete.

Vsi malčki so se lepo privadili na novo okolje, lastnike ter živalsko druščino, ki je del nekaterih novih domovanj. Pravila, ki jim jih postavljajo novi lastniki so upoštevana. Skratka imajo se super, kar me res veseli, saj je pasma postala v Sloveniji precej popularna in marsikdo preceni svoje sposobnosti vzgoje psa.

Letos je Darwinovo leto, saj mineva 200 let od  njegovega rojstva. Na potralu RTV SLO sem našla zelo poučen interviju s profesorjem Trontljem, ki je po mojem lahko vsakemu razumljiv. Govori o pomembnosti evolucijske teorije, minljivosti naše vrste ter o genialnosti Darwina. Tukaj je še ena povezava do podoben teme na istem portalu.

Tokrat malo krajša notička, ampak saj bodo povezave povedale več od mene. Uživajte v pametnem branju!

Ja, 14. februarja so štiri kepice odšle od nas v svoje nove domove, nekateri so dobili tudi nova imena, tako da niso več partizani. Barbka Novak nam je pripravila zelo ganljivo in poučno predavanje o pasmi, vzgoji, prehrani in delu psov. Še meni, ki bom samo posvojila Varvi za nekaj mesecev, je predavanje zelo koristilo. Po predavanju so lastniki mladičkov počasi odhajali vsak s svojim domov. Bilo je nekaj solz, ampak jaz trdno verjamem, da je vsak šel na boljše in da bodo vsi imeli lepo pasje življenje.

Varvara ni včeraj kazala znakov žalosti, ravno tako danes. Mogoče zato, ker sta dve ostali do petka še doma in prehod od šestih mladičev na enega ni tako hud. Vsekakor jo moram pohvaliti, da je bila in še vedno je ves čas prav zgledna mamica, ki je znala poskrbeti za vse kar je bilo potrebno in jih ni pretirano grajala ali ujčkala.

Danes sva z Varvaro že pričele s kondicijskimi pripravami, da bo lahko ponovno začela z agility-jem, pašnjo ovc, frizbije. Pred tem pa smo malo družinico peljali na sprehod na skrivne potke pod Sv. Goro, da bi vsi skupaj malo uživali na sončku, se lovili, igrali.

Še zadnji teden do trenutka, ko bodo nekateri postali srečni lastniki malih pozitivčkov. Hm, verjetno to ni bila beseda do sedaj. Ker je vseh šest zelo dojemljivih in željnih sodelovanja s človekom, smo jim v nedeljo in ponedeljek predstavili različne stvari in okolja.

Če gremo po vrsti kot je v naslovu. Mama jih dnevno češe, tako je zanje česanje nekaj povsem običajnega. Pridno se postavijo na mizo in počakajo, da krtača opravi svoje. Nekateri so si čas krajšali na razilčne načine, npr. Maverick si je med česanjem odprl sok.Punce so pa raje prebrale kakšen časopis.

Ovratnica je nekaj kar gre na vsakega psa in tudi kepice se morajo privaditi na ta modni dodatek. Tako je za nekaj minut dobil vsak eno za vrat. Izgledalo pa je kot, da bi jim dali bolhe, ker so se vsi začeli praskati. Za zelo kratek čas je vsak dobil tudi povodec, samo da bodo vedeli kaj jih še čaka.

Od tetoviranja, ki je potekalo v soboto,  so bili vsi modri ali zeleni. Doma se še ne strinjamo kakšna barva je to. Ne samo, da je uho modro, ampak tudi dlaka na nogah, vratu, njihove brisače,….

[caption id="" align="aligncenter" width="432" caption="Varvara deli še zadnje nasvete."][/caption][caption id="" align="aligncenter" width="432" caption="Tudi hiška je še v uporabi."][/caption][caption id="" align="aligncenter" width="432" caption="Malo zasebnosti, česejo me!"][/caption][caption id="" align="aligncenter" width="267" caption="Darilo za vsakega od M-jčkov."][/caption]

Danes in jutri se na Biotehniški fakulteti odvija 2. Entomološki simpozij, ki sem si ga za nekaj uric ogledala. Kaj je entomologija, si lahko preberete tu.Pričakovala sem, da bo zaradi simpozija na našem faksu vse polno obiskovalcev, ampak ne. Vsi hodniki so bili prazni in skoraj nič se ni slišalo iz učilnic. Precej strašljivo! Nato sem končno srečala nekaj udeležencev simpozija, ki so me napotili v pravo predavalnico.

Glede na to, da sem se tega dogodka udeležila prvič nisem pričakovala veliko. Predavanja so bila raznolika od ekoloških do zelo poglobljene fiziologije z morfologijo. Veliko raziskav je bilo narejenih v sodelovanju s tujimi fakultetami. To me je presenetilo, ker nikoli nisem imela občutka, da smo tako zelo povezani s svetom. Med odmori sem malo poklepetala s kolegi s faksa in kot vedno izvedela veliko zanimivih informacij.

Upam, da bodo imeli kaj boljši obisk. Vsekakor pa se mi je zdelo celotno dogajanje res na nivoju.

Naše kepice oz. sedaj že prave kepe, so bile v ponedeljek pri veterinarju na cepljenju. Ponovno me ni bilo doma, ampak verjamem moji mami, ki je rekla da so bili vsi zelo pridni in pogumni. Na koncu pogovora je dodala, da bi se lahko tudi bolj prestrašeno obnašali, pa bi jim vseeno vsi oprostili. Torej mali pogumneži že pridno tvorijo protitelesa proti nalezljivim boleznim. Po pogovoru s tatom, je to koktalj za okrog 6 različnih pogostih bolezni. To pomeni, da bodo kmalu lahko skakljali po travniku in ne samo po rjuhah, ki smo jih do sedaj polagali na tla, da niso česa staknili.Povedal je tudi, da so v avtu najprej postali malo nemirni, ker so se stiskali v enem boksu, ampak nato so se pomirili in med vožnjo so bili že pridni kot se za pse spodobi.

V soboto jih čaka še zadnja malo hujša preizkušnja, ki pa upam, da jo bo Kinološka zveza Slovenije kmalu ukinila in nadomestila s čipi, ki se mi zdijo manj kruti. Verjamem, da je tudi vstavljanje čipa v podkožje psa invaziven poseg in še nikoli si nisem ogledala kako postopek poteka. Upam, da si ga kdaj bom, da si lahko ustvarim pravo mnenje o obeh posegih.

Dve objavi v enem dnevu! To pa ni kar tako! Vsaj za mojo hitrost pisanja, je precej nenavadno.

Če sem prejšnji teden napisala, da so mladiči zelo živahni, sem se motila. Ta teden so postali prave rakete. Moj fant je našel zanje sama lepa imena: piranje, predatorji, uničevalci. Čevlji niso več varni pred njihovimi zobki. Ko se zavlečejo v kakšen kot in so zelo tiho, takrat najverjetneje obdelujejo kakšen čevelj. Hlačnice in rokavi tudi doživljajo večje preobrazbe. Ampak v splošnem so mladički zelo pridni.

Mama še najlažje očisti njihovo sobico, če jim uredimo zunaj ogrado, da se mali podijo in nastavljajo sončku. Pa od Mirjam in Shina smo dobili pošiljko za ta male in nove lastnike. Tukaj vam jo samo pokažem na sliki.

Vedno manj se mi zdi pomembno dobiti najboljše ocene, ker biologi ne glede na ocene ne opravljamo skoraj nobene službe, ki bi bila povezana s študijem. Enkrat sem že pisala, da biologinja, ki ji res malo manjka do diplome, dela na veterinarski postaji. Kaj pa še počnejo moje sošolke, sošolci ter ostali kolegi s faksa?

Službe, ki jih ponujajo različne katedre biologom so ali slabo plačane, zelo občasne ali sezonske in poravnane z izpitnimi obdobji (ali delat ali študirat). Zato se večina študentov odloči poiskati alternativo. Nekatere delajo na pošti, druge v kakšnih papirnatih službah, recepcijah fitnes centrov, nekatere so prodajalke sladoleda, čevljev, oblek, … Bolj podjetne odprejo svoj masažni salon, pomagajo na družinskem kmečkem turizmu ali delajo kot trgovski potniki za različna farmacevtska podjetja.

Priznam, poznam nekaj takih, ki dejansko delajo v bioloških poklicih. Ampak večina teh je že diplomirala in so v različnih ustanovah kot mladi raziskovalci.

Jaz občasno delam promocije različnih izdelkov. Tokrat sem bila gospodična ščetka in zobna pasta. Nasproti mojega promocijskega kotička, je bil v trgovini postavljen pult s paštetami, ki jih je, promovirala ravno tako biologinja. Mlajša od mene, z drugačno usmeritvijo v biologiji – molekularka. Kdaj sem razmišljala, da če bi izbrala njeno smer biologije ali morfološko bi bila na boljšem. Ne! Vsi delamo v poklicih, daleč stran od dejanskega študija.