12.03.2009 ob 11:16

Zadnji terenski dan za diplomo

Pojdi na komentarje

Eno leto vzorčenja tako velikega števila pasti vsekakor ni preprosta stvar, sploh če k temu prištejem še učenje, delo in ostale vsakodnevne obveznosti. Če sem v tem času hotela na počitnice ali kamorkoli za več kot en teden, sem morala to dobro načrtovati in se posvetovati s potencialnimi drugimi pobiralci pajkov. V večini primerov so bili to moji starši, občasno sestra. Tudi, ko sem bila doma sem običajno imela družbo, da je pobiranje pajkov iz pasti in filtriranje antifriza hitreje minilo. V glavnem vsi moji družinski člani in moj fant so opravili vsaj kakšen mesec terenskega dela z mano. V lepem ali grdem vremenu.

In če smo že pri vremenu… V tem letu sem se naučila opazovati do katere ure je svetlo, da sem lažje načrtovala svoje pajkarske pohode. Poslušanje vremenske napovedi za vikend je tudi nekaj kar sem se to leto naučila. Vsekakor pa so najbolj zanimive moje izkušnje z vremenom, ko se nekaj ne izzide po načrtih. S čelno lučko sem si svetila v pasti, da sem lahko vse naredila v istem dnevu, ker sem se časovno malo uštela. Ali pred očitno prihajajočo nevihto it na teren in te v eno stran čez Solkanski most skoraj odpihne, nazaj grede, ker se nevihta že razbesni pa skoraj odplakne. Sončni dnevi so bili super, razen sredi poletja, ker vročina in komarji ne vplivajo dobro name.

Mislim, da bom ta vikend res pogrešala moj sprehod med pastmi, tako da bom morala na kakšnega več z Varvaro in Luno – Tuno. Sedaj imam razpisanih nekaj rokov, tako da bom pometla še z nekaj kolokviji in med odmori začela s pregledom enoletnega nabiralništva.

pajk1

Vsem, ki ste mi delali na terenih družbo, z mano kupovali antifriz, prinašali alkohol in me to leto vzpodbujali....se iskreno zahvaljujem!

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !