4.10.2010 ob 13:21

Evropska razstava psov v Celju

Pojdi na komentarje

Ja, obiskala sem največji slovenski pasji dogodek tega leta. Bila sem razstavljalka in moj pes je bil pri Tačkah pomagačkah. Pa Luna je bila tudi terapevtski pes pripravnik. Tokrat smo si družinski člani pse malo zamenjali, da je lahko vsak počel kar mu je najljubše. Jaz sem imela Varvaro, starša pa Fjodorja in Luno. Z rezultatom, ki sem ga z Varvaro dosegla sploh nisem zadovoljna. Ampak običajno je moja krivda, da pes ni prišel tako daleč kot sem si želela. Pri tej sodnici je Varvi že dobila odlično oceno in to z manj dlake in s slabim, ah kaj slabim, grozljivim nastopom. Kot sem rekla, verjetno sem kaj zgrešila. Varvara je še vedno super lepa :D

Postavljanje naše lepotičke.

Organizacija prireditve in sama ureditev prostora se mi nista zdela najboljša. Ringi so imeli tako ne očitne vhode, da nihče ni natančno vedel kako naj vstopi. Hale niso bile nič okrašene. Pričakovala sem slovenske zastave in panoje sponzorjev. Pričakale so me gole stene. Saj verjamem, da je bila dvorana, kjer se je odvijal Best in Show super urejena, ampak ostali smo bili v sivini sten. Pulte za prevzem katalogov, bi lahko boljše označili, saj nekateri razstavljalci preprosto niso našli mesta za prevzem katalogov. In vrečke bi bile super rešitev za zmedo, ki jo je ustvarjala gospa s katalogi. Ja, navadna vrečka v kateri bi že bilo zloženo reklamno gradivo in katalog.

V gibanju.

Še preden sem prišla na razstavo, sem imela občutek, da vse skupaj ne bo tako prestižno kot bi lahko bilo. In nisem se motila. V bistvu razen, da je bilo ogromno psov, veliko več kot na običajni razstavi, ni bilo vse skupaj nič boljše. Vložek minimalen in čim več pobrati. To je bil moj vtis, ko sem se sprehajala po Celjskem sejmišču, takrat že popolnoma pomirjena z izidom  razstavljanja. Moje počutje je bilo sprehajalno nabiralniško, saj sem iskala pasjo kozmetiko in si z zanimanjem ogledovala vse stojnice z različnimi pasjimi pripomočki. Stojnice me vedno zabavajo, dim s stojnic s pleskavicami, ki se je valil po hali, pa ne toliko.

Terapevtska pripravnika.

Fjodor je doživel ogromno že brez mene. Saj se je moral pri tačkah lepo obnašati, pa nove pse je spoznal, pri veterinarju so mu zobke pogledali in božanja je bilo gromno. Sama sem ga po razstavi peljala še na tekočo stezo. Saj ne vem kakšen vzgib bi me napeljal k nakupu česa takega. Zdela se mi je tako zabavna in morala sem postaviti enega od psov nanjo. Po celem dnevu zanimivih in razburljivih dogodkov, se je Fjodor na tekočem traku zelo dobro znašel.

Moj bumbar.

Ko smo se sprehajanja na razstavišču naveličali, smo si ponovno zamenjali pse in odšli vsak v svojo smer. Naporen vikend je bil, ampak po eni strani me je dan na razstavi zelo zabaval in mi dal nekaj idej. Kaj bom lahko realizirala, pa je že druga zgodba.

Za prvo in drugo fotografijo hvala mojemu spremstvu na razstavi. Tretjo sem pobrala tatu, zadnjo sem pa celo sama ustvarila.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !