17.01.2011 ob 12:02

CACIB Ljubljana

Pojdi na komentarje

Sobota je bila zame zelo stresna. Razstavljala sem tri pse in če je že enega ali dva težko, moraš imeti še nekoliko več smisla za načrtovanje pri treh. Razmisliti sem morala kdaj katerega počesati, vse pravočasno peljati ven, da ni nastala kakšna lužica v ringu. Verjetno se razstavljavci, ki to počnejo že zelo dolgo in od tega živijo, smejejo mojim zagatam, ampak nekje moram začeti nabirati izkušnje. Glede izkušenj, me je ta razstava res obogatila. Stvari lahko vedno vidiš na več načinov in meni se zdi, da je vedno potrebno videti dobro ali vsaj smernice za naprej. Zaradi negativnih pogledov na svet ne moreš rasti.

Torej, sedaj razumem zakaj veliko razstavljavcev ne mara Ljubljanske razstave. Premalo prostora za postavitev svoje opreme, majhni ringi za razstavljanje in drseč tapet. :) Pasji iztrebki so bili tokrat kar dobro očiščeni, ne vem ali so se razstavljavci bolj potrudili ali so organizatorji najeli bolj  učinkovito  čistilno službo.

Fjodor med pripravo.

Fjodor je dopoldne dobil prav dobro oceno, glede na opis, ki je bil priložen oceni mislim, da je finta v barvi. Popoldne je bil Fjodor že zelo utrujen in je nakazal ugriz po tem, ko ga je sodnik nekajkrat uščipnil v predel ledvica….mnja, dobra način, da ti ni treba pisati opisa in lažje daš naslov psu, ki pride s profesionalnim razstavljavcem. Vse skupaj me je precej potrlo, ampak potem sem se spomnila, da me je na to že opozarjala vila rojenica vzrediteljica Barbka. Tako, da mladinskega šampionata v Sloveniji ne nameravam delati. To pa ne pomeni, da ne bom več razstavljala eFeta. :)

Prvič je obiskala razstavo in se dala na ogled tudi Fjodorjeva sestrica Fly. Ker ni bila navajena takšnih prireditev, kjer te vsi skoraj pohodijo1 , je to tudi jasno in glasno povedala. Kljub vsemu jo je odnesla s prav dobro oceno. Zadovoljna sem, saj gre lahko njena kariera samo še navzgor.

Fly prvič pred sodnikom.

Za konec pa sem prihranila mojo princesko. Odkar je imela nesrečo in je prednja šapica prikrajšana za en prstek, še ni bila na razstavi. Luna se je cel čas svojega okrevanja počutila kot da jo kaznujemo. Ni razumela, da mora veliko počivati, da se vse zaceli. Jeseni, ko smo doma ocenili, da je dovolj zdrava smo najprej pričeli z agility treningi in pašnjo. Od zadnje razstave je več kot pol leta in najprej je bila zmedena, ni vedela kam točno jo peljem. Po prvem krogu v ringu je ugotovila kje sva. Kakšno veselje, kako se je trudila stati, teči in njena mimika se je razpotegnila v en velik nasmeh. Pristale sva na tretjem mestu, če bi si vzela več časa za urejanje njene dlake, bi bile druge, saj je bila Tonkory Shimma v soboto res nepremagljiva. Ko sva zaključili z razstavljanjem, je Luna želela še v kakšen ring, prav vseeno ji je bilo katere pasme se tam razstavljajo, počutila se je kot zmagovalka.

Letos bo Lunino leto. Magena je pričela svoj pohod, do različnih odličji. Veliko sreče mala! :D

Luna z zimskega sprehoda, ampak izraz je bil na razstavi isti.

Fotografije  je prispeval Zlatko. Samo še to, da bi morala početi! :) In hvala lastnikom Fly in psarni Eleath za družbo. Verjetno se ne bi toliko smejala in izvedela ogromno novih in koristnih informacij.

  1. dobesedno ali v prenesenem pomenu []
  • Share/Bookmark


4 komentarjev

  •   Katja
    17.01.2011 12:56

    Preživeli smo lep dan v tvoji družbi, enkratna izkušnja za naju in Fly. Fly me je prijetno presenetila v pozitivnem smislu, čeprav vse ni šlo kot bi lahko. V zakup moram vzeti da je naša najmlajša še pubertetnik in ni bila pripravljena na tak halo. Hvala Alenka za tvojo skrb in trud.

  • Katja, samo brez panike. Kot sem že napisala, samo na boljše bo šlo. :D

  •   Flikec
    19.01.2011 15:23

    Tudi sam sem imel psa, in to zato, ker sem se bal, da bi mi mešanček preveč zrasel, stanovanje pa je majhno…..
    No, tisti, ki so mi psa prodali, so me ves čas priganjali, naj ga vozim n razstave, kar se mi je upiralo in ga seveda nisem vozil. Psu sem namreč želel nuditi mirno pasje življenje pri nas doma, saj menim, da je vse skupaj taklo stresno in mučno za žival, da ji takega trpljenja ne privoščim. Mogoče tisti, ki živali vozite po razstavah to gledate s kakšne druge plati in se seveda ne boste strinjali z mano, a da bi mojega kužka nekdo ščipal in maltretiral zaradi prestiža, to pa ne. Doživel je častitljivih 14 let in pol in bo ostal v mojem srcu za vedno.

  • Mislim, da na razstavah pes ne doživi večjega stresa kot na drugih tekmovanjih in večina jih zaradi razstav ne živi čisto nič manj. Večkrat se mi zdijo razstave zelo stresne predvsem za človeka, ker nimaš osebnega prostora. Vse hiti in kriči, sam se pa umikaš, da te kdo ne pohodi. Psa vsaj dam v boks in pokrijem z odejico, da je v temi in miru.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !