26.04.2011 ob 12:53

Pastirski seminar

Pojdi na komentarje

Po prvem agility seminarju, je sledil še prvi seminar na temo ovc. S seboj sem vzela Luno, ker Fjodor še ni pripravljen na kaj takega. Fant se trudi, morda še preveč, ampak zaenkrat mu pač ne gre tako bleščeče, da bi ga vozila na seminar. Z Luno pa se ne mislim ustavljati pri izpitu in mi nasveti, kako naprej, pridejo zelo prav.

Včeraj sem s seminarja vrnila z mešanimi občutki in seveda sem odnesla veliko. Ampak občutek ni bil tak. Preveč poti smo včeraj začeli in premalo ciljev dosegli. Če primerjam z agility seminarjem, je bil ta veliko bolj tehnično zahteven. Na koncu agility seminarja sem  odpeljala progo, skoraj brez napak. Včeraj nisem  izboljšala nobene vaje, ampak je predavatelj, Luca Fini, bolj izoliral napake in pokazal možne poti po katerih lahko določeno vajo popravimo. Nobenih instantnih rešitev. Nato sem izvedela tudi, da sam trenira dvakrat dnevno. Torej delo enkrat tedensko mi ne bo prineslo želenih rezultatov. Pa sem spet pred dilemo…Naj Luni kupim ali najamem ovce? Saj bi jih potrebovala samo 3 do 6. Saj vem, ni kot z ovirami, ki te mirno čakajo, da prideš trenirati in jih vsakih nekaj let malo obnoviš. Z ovcami bi se morala dnevno ukvarjati.Da o striženj, niti ne razmišljam, ker si ne predstavljam, kako bi se spopadla s tem izzivom.

Danes sem o včerajšnjem dnevu ponovno razmišljala in veseli me, da sem si vse kar mi je Luca povedal ter pokazal napisala ali skicirala v zvezek, da bom lahko poskušala vaje ponoviti sama. Včeraj je bilo vse tako logično in prav piflarsko sem se počutila, ko sem prišla do nahrbtnika in začela pisati, vse kar sem se spomnila. Všeč mi je kako Luca razmišlja, da pes ničesar ne naredi nalašč in da mu je potrebno pomagati, da bo samozavesten pri opravljanju vaj. Poudaril je tudi, da se vodnikovo vznemirjenje odraža na psu. Mogoče pri pašnji še bolj, kot pri drugih pasjih športnih disciplinah, saj je pri pašnji glas velikokrat edina orientacija za psa.

Kar mi je najbolj všeč pri naših sosedih Italijanih, je dejstvo, da iz vsakega dogodka znajo potegniti največ. Imeli smo krasen velikonočni piknik in najboljše je, da v nedeljo, ko bo prva neuradna tekma, ponovno organizirajo enega. :)

  • Share/Bookmark


5 komentarjev

  • Kaj pa če bi šla h komu, ki ima ovce in vadila :-)

  • Sem že vadila tako pri nekomu, ampak se mi ni obneslo. Bi pa to še najraje počela, če bi imela možnost. Sem namreč zelo pridna, saj ovce vrnem na pašnik v istem številu kot sem jih našla in če mi je naročeno še kaj urediti, vse postorim. :)

  • Predstavljaj si, da bi bila tako pridna, da bi pripeljala več ovčk kot jih je bilo. To bi bila pa res ZMAGA :-) Kak sosed bi se najbrž kremžil.

  • Hahaha…To mi še ni uspelo, ampak vse je enkrat prvič :)

  • [...] Začelo se je s seminarjem in nato so bili lepo razporejeni čez cel teden do nedelje. Pikniki, seveda. Ponedeljkovemu seminarju, je sledilo sredino bordersko druženje na pikniku Elaeth. Sploh nisem vedela, da obstaja v Sloveniji tako ogromno in lepo vadbišče, ki je še lepše urejeno in ima med drugim tudi ovire za agility. KD Zgornjesavinjske doline je bilo res odkritje prazničnega tedna. Upam, da se bodo kmalu odločili za organizacijo agility tekme, ker je prostor super in kar kliče po dvodnevnem dogodku. Drugače pa mislim, da sem videla več borderjev na kupu kot na povprečni slovenski razstavi. Glede na lepo obnašanje psov, bi rekel, da sta bila mogoče dva ali trije, saj  ni bilo nobenega lajanja, ali hujših nemirov. Igrali pa so se v skupinah po več psov skupaj. Agility progo si ponovno nisem zapomnila, niti po petih ogledih in treh tekih. Mislim, da do mojega starta s Fjodorjem rabim še kar nekaj vaje. Pa prave čevlje, ker sem s tekaškimi tako padla, da sem za trenutek vedela za vsa vretenca, ki sestavljajo mojo hrbtenico. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !