4.05.2011 ob 12:37

Pikniki

Pojdi na komentarje

Začelo se je s seminarjem in nato so bili lepo razporejeni čez cel teden do nedelje. Pikniki, seveda. Ponedeljkovemu seminarju, je sledilo sredino bordersko druženje na pikniku Elaeth. Sploh nisem vedela, da obstaja v Sloveniji tako ogromno in lepo vadbišče, ki je še lepše urejeno in ima med drugim tudi ovire za agility. KD Zgornjesavinjske doline je bilo res odkritje prazničnega tedna. Upam, da se bodo kmalu odločili za organizacijo agility tekme, ker je prostor super in kar kliče po dvodnevnem dogodku. :) Drugače pa mislim, da sem videla več borderjev na kupu kot na povprečni slovenski razstavi. Glede na lepo obnašanje psov, bi rekel, da sta bila mogoče dva ali trije, saj  ni bilo nobenega lajanja, ali hujših nemirov. Igrali pa so se v skupinah po več psov skupaj. Agility progo si ponovno nisem zapomnila, niti po petih ogledih in treh tekih. Mislim, da do mojega starta s Fjodorjem rabim še kar nekaj vaje. Pa prave čevlje, ker sem s tekaškimi tako padla, da sem za trenutek vedela za vsa vretenca, ki sestavljajo mojo hrbtenico.

Deep, v svoji značilni pozi.

V soboto sem se udeležila tradicionalnega kresa na vadbišču KD Postojna, kjer sem spoznala pasjega puhca Ariela. Fjodor pa se je naučil nove skupinske igre. Pet ljudi, si je podajalo frizbi, eFetova naloga je bila, da ga je v primeru nerodnega meta, odšel iskat in ga prinesel najbližji osebi. Najprej je bil malo zmeden, ampak na koncu je kar šlo. Stal je sredi kroga kot kakšno gnilo jajce, se obračal za frizbijem in ga prinašal, ko je le-ta pristal na travi.

Fjodor.

Po večernem druženju v Postojni, me je naslednje jutro čakala prva neuradna tekma v pašnji. Luna je bila zelo igriva in muhasta, tako da sem na neki točki skoraj zagnala palico v travno in odkorakala. Saj sem napisala besedo skoraj? :) Trmasto sem vztrajala in končali sva vse vaje. Sodnik nama je razložil zakaj sva izgubili točke. Dal nama je nekaj nasvetov kako izboljšati določene vaje in v končni razvrstitvi sva se uvrstile tik pod stopničke. S četrtim mestom sem zelo zadovoljna, saj je bila Luna kot na trampolinu, kar premetavalo jo je okrog ovc. Sodnika tak način dela težko prepriča. :) Po končani tekmi je sledilo še druženje in še zadnji piknik tega prazničnega tedna. Sodnik nam je mimogrede dal še kakšen nasvet kako vaditi, povedal kakšne izgledajo tekme v višjih nivojih, zakaj se pes ne sme učiti vaj na pamet in seveda, linije, linije, linije. Ali ima pes lep lok, ko teče do ovc? Ali jih prižene do vodnika, po predvideni poti? Kako jih vodi proč od vodnika? Všeč so mi taka druženja, kjer lahko na sproščen način izveš veliko novega.

Varvi, teta terapevtka.

Do sredine maja, sem rešena piknikov. Ampak to še ne pomeni, da ne bo novih objav.

Luna, pastirica. Samo še ovce ti kupim.

Za fotografije se tokrat zahvaljujem Janji Erjavec.

Like father like son. :D

  • Share/Bookmark


6 komentarjev

  •   Urska
    18.05.2011 16:12

    Mogoce ti bo to zanimivo, kot pastirici: http://www.youtube.com/watch?v=ZYODEanyncY&NR=1
    Kako napreduje tvoj nacrt “ovcja farma”? :)

  • Projekt Ovce, zaenkrat stoji, ker so v polnem teku projekti: Peljimo Fjodorja na B-BH, Urejanje 2. poligona in Diploma. Ko se kakšen od njih zaključi, bom lahko nadaljevala s projektom Ovce.

    Pa hvala za povezavo, bom razmislila tudi o tem DVD-ju. :)

  • ah, kakšni zapeljivčki…jaz čisto pozabim, da imajo takšne skrbi z ovčkami in toliko dela in spet skrbi in “študijske obveznosti”…
    Meni so to predvsem zelo lepi kužki.

  • Psi nimajo skrbi, njim je delo v veselje. Samo lastniki to občutimo kot obremenitve in občasno to napetost prenašamo nanje, ki samo opravljajo svoje delo, kot smo jih naučili :)

    Zapeljivi pa so:D

  • Hm, skrbi si predstavljam takole: glej, jo glej ovčko, ki jo maha čisto po svoje, boš šla hitro v skupino, hov, ojej, že trikat sem tekel okoli nje, ona pa še vedno noče tja, kamor hočem, hov….no, končno, čisto sem že upehan, končno so moje ovčke preštete….

    Jaz z psički nisem imela tako veliko opraviti z mucki pa, ti povem, mački se očitno sekirajo, če kaj ni tako kot želijo. Pokažejo in potrtost in slabo voljo, ni pa to nekaj takega, kar bi dolgo nosili seboj običajno je vezano samo na trenutne odzive, edino zamero znajo kuhati ene dva dni… Ali pa če je razlog njihovi slabi volji dolgo prisoten, da česa ne dosežejo, da se ne morejo kam skobacati, kamor bi radi itd…Moj maček je recimo pihal v vodovono pipo, ki je bila bolj trdno privita, ker je vedno vse pipe odvijal po celem stanovanju…Pa na ptiče, ki jih je videl skozi okno se je tudi zelo jezil, oz. na to, da ni mogel ravno takrat ven…

    Se mi vendarle zdi, da živali doživljajo ravno tako svoje frustracije.
    Ko opazujem vrabce, ne moreš verjeti kolikokrat se sprejo in pošteno prepirajo.
    Čeprav je res, da so psi drugačni in zelo odvisni od stabilnosti vodnika.
    Tako kot si rekla, človek je ponavadi tisti, ki na psa prenese negotovost.

  • nevenka jaz bi te kar povabila na kakšen trening pašnje ali tekmo. Ko delajo jih nič ne skrbi. Takrat za borderje obstajajo samo ovce in tvoja povelja. Jih pa skrbi, ko se ne gre na sprehod ob predvideni uri in ko se ne ukvarjamo dovolj z njimi. :)

    Podobni so tudi mačko, vsaj, ko bi radi prišli do kakšne igrače na previsoki polici in zrezka na štedilniku.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !