21.12.2011 ob 11:24

Ko se pobereš

Pojdi na komentarje

Seveda sem slišala, da je mogoče tudi preveč delati, ampak1 nisem pomislila, da se to lahko zgodi meni. Delo, ki ga opravljam, mi je v veselje in kako naj bi torej vse skupaj vodilo do preobremenjenosti. Začelo se je s pomanjkanjem energije, nadaljevalo s pozabljanjem, in vrh doseglo s fizično izčrpanostjo tudi ob manjših naporih.

S pomočjo moje agility trenerke, ki je moje padanje energije opazovala na treningih in tečajnice, ki se ukvarja z jogo, sem se ponovno pobrala. Pobrati sem se morala sama, so bili pa njuni nasveti izrečeni na takšen način, da sem jih lahko sprejela. Ponovno sem začela poslušati svoje telo in stvari gredo na bolje. Na agility tekmi v Prestranku sem bila zbrana tako med delom, kot med teki s Fjodorjem. Sploh za slednje sem zelo vesela. Super občutek je, ko veš, da sta s psom usklajen par, da je pozoren na vsak tvoj gib. Prvič se mi ni zdelo, da se vse na progi odvija neverjetno hitro, ampak sem lahko nadzorovala dogajanje. Vsem, ki si tekmovanja niste ogledali, moram reči, da je bila zelo lepa tekma, mogoče le malo predolga. Glede na število tekmovalcev, bi lahko trajala še dlje.

Omenila bom še mojo mlado tečajnico agilityja, ki ima super izjave. Prejšnji teden, me je po treningu prišla zelo resno vprašati, kakšen se mi je zdel njen trening. Vzeli sva si čas in se pogovorili o njenem delu, ki je zelo daleč od besede slabo. Ta teden, me je presenetil napredek pri slalomiranju, saj sem za trenutek mislila, da gledam drugega psa. Navdušeno sem jo pohvalila in brez pomisleka rekla:”Kaj si pa počela doma, da pes tako dobro dela.” Njen odgovor pa je bil zelo preprost:”Trenirala sem.”

Preproste stvari so najboljše. Kot so počitek po napornem dnevu, preprost odgovori in čisto lahka vaja s katero urim moje možgane, da so osredotočeni na delo, ki ga imam pred seboj. :)

  1. kako klišejsko []
  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !