24.01.2014 ob 18:49

Tri leta zgodbe Blazno blatno

Pojdi na komentarje

So obdobja v življenju, ko ti ne ostane drugega kot biti močan in pogumen ter se odločiti katero pot boš izbral. Tri leta nazaj sem se znašla ravno v takem obdobju, ko se je bilo potrebno odločiti in to hitro ter učinkovito, zbrati ves pogum in se podati v neznano.

Tako smo začeli.

Prvi dogodek, ki ga je poligon gostil, je bilo praznovanje prvega rojstnega dneva F-jčkov.

Kljub vsej moji zagnanosti in predanosti mojemu diplomskemu delu, se mi je iztekel absolventski staž in diploma še zdaleč ni bila pri koncu. Seveda sem si želela diplomsko delo končati, saj sem vanj vložila veliko truda. Po drugi strani, pa sem hotela še naprej zaslužiti vsaj nekaj svojega denarja. Na Zavodu za zaposlovanje so mi dali na izbiro, da se pri njih prijavim kot brezposelna oseba in čakam na službo ali pa se vključim v program samozaposlitve. Po eni strani sem se bala, da bom čakala na službo, ki je ne bo in bom v breme staršem, po drugi strani sem se bala službe, ki bi mi pobrala vso energijo in ne bom nikoli končala diplomskega dela. Samozaposlitev pa je bila zame nekaj nenavadnega, saj nikoli nisem razmišljala o takšni poti. Po pogovoru z družino in veliko razmišljanja, je padla odločitev. Trenerka in sprehajalka bom! Tako bom lahko urejala svoje urnike in našla čas za diplomsko delo in podjetništvo.

Moj sodelavec Fjodor!

Ko sem prvič po nekaj letih prišla na našo zelo zaraščeno njivo in sem staršema razlagala kje bo parkirišče, pasje igrišče, poligon za poslušnost, dva agility poligona in kje so možnosti dodatnih parkirišč in kako bodo grmički posajeni, je moje starše kar malo zvilo. No, tudi prebledeli so. Nato so zajeli sapo in mi razložili, da bom pričela z enim poligonom in bomo videli kako se bodo stvari obnesle. Izdelala sem si prvi poslovni načrt, razdelala ponudbo, pripravila cenik in po treh tednih trdega dela na bivši njivi, sem imela postavljen prvi poligon. Konec februarja so prišli prvi tečajniki in pred poletjem sem imela prvo skupino mladičkov na socializaciji.

Šolske tekme agilityja na začetku...

Ker je bila odločitev tako hitra, sem se morala veliko naučiti sproti. Kako se oglaševati? Kje najti stranke? Kako podajati znanje, da me bodo uporabniki šole razumeli? Kako si oblikovati urnike, da bom imela čas za vse obveznosti? Najpomembnejše vprašanje, pa je bilo, kako med vsem tem delom poskrbeti zase, da ne pregorim.

...šolske tekme danes

Naslednje leto sem zraven mojega večnamenskega poligona postavila nov poligon, ki je bil namenjen samo socializaciji. Danes je ta poligon poznan kot Pasji park. Nato sem pričela spremljati različne razpise in se opogumila ter se prijavila na dva od njih. Prva prijava je bila neuspešna, ampak vesela sem bila že dejstva, da je bilo vse pravilno izpolnjeno. Na naslednjem razpisu sem bila uspešna in sredstva sem porabila za nakup agility opreme ter zamreženje celotne površine Blazno blatne pasje šole ter priprave še enega poligona za agility. Agility opremo sem potrebovala iz dveh razlogov, ker je bila začetna oprema, ki so mi jo dali moji starši stara okrog 20 let in precej iz standarda ter dotrajana, po drugi strani, pa mi je pozimi močna burja uničila veliko ovir in sem treniral z omejenim številom le-teh.

Fjodor s plakatom! :)

Lansko leto sem ponudbo zaključila z ureditvijo pasjega parka, ki bo dobil še nekaj igral in je dober dodatek pasji šoli ter prostor, kjer se lahko psi med seboj varno igrajo. Prav tako pa je v lanskem letu pričela z delovanjem plesna skupina, ki je združila trike, poslušnost in glasbo. Nastala je čisto spontano, saj sem razmišljala kako naj združim prikaz trikov s prikazom poslušnosti, ki je običajno precej suhoparen.

Igralo, ki je postavljeno v pasjem parku.

Vsako leto je Blazno blato imel vsaj dve predstavitvi svojega dela, letos bomo organizirali skupaj s KD Nova Gorica že tretjo uradno agility tekmo, našla sem način kako si razporediti čas, da se ukvarjam tudi s svojimi psi, naučila sme se obvladovati stres, da ne izgorim od vseh izzivov, ki me čakajo in najpomembnejše…letos bom zagovarjala svoje diplomsko delo, česar se že res veselim.

Uradna agility tekma, potekala je na poligonu KD Nova Gorica.

Med ustvarjanjem pasje šole so mi na pot prišli različni ljudje, pozitivni in tisti malo manj pozitivni. Ampak vedno bom hvaležna za dobre nasvete, usmeritve in seveda prijazne ljudi, ki so naredili čudovite stvari za pasjo šolo, ker jim je bilo všeč na tečaju. Tako mi je tečajnica pripravila spletno stran,  ker se ji je zdelo, da jo potrebujem, čeprav tega nisem nikomur rekla. Prav tako sem dobila domeno za spletko in plakat z logotipom Blazno blatno. Ker se mi je na mojem začetku poslovne poti zgodilo tako veliko lepih stvari, vedno verjamem, da je potrebno delati dobro in dobre stvari se ti bodo pričele vračati. Tako še vedno poskušam tečajnikom dati čim več znanja, koristnih informacij in jih navdahniti, da je s psi fantastično delati, saj te nasmejijo, sprostijo in so lahko tvoji najboljši spremljevalci v zelo različnih okoliščinah.

Plesna skupina Blazno plesni v Hiši mladih, Ajdovščina.

Vesela me, da sem pred tremi leti sprejela tako nenavadno odločitev. Vse najboljše moj projekt Blazno blatno!

Tečaji Socializacije za najmlajše so stalnica na Blazno blatnem poligonu.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev

  • Že tri leta!!! Bravo! Čestitke!
    To res ni kar tako!

  •   Ksenija
    24.01.2014 19:10

    Ko se z mojima 4 nožcema sprehajam tam okoli tvojega lepo urejenega parka in te opazujem pri delu, te občudujem in lahko rečem eno oguljeno frazo . kapo dol Alenka. Pridna si, uspešna si … le tako naprej.

  • @mojcej: Ja, tudi sama sem se začudila, ko sem šla preveriti podatke, ampak čas leti. :) No, ko sem pričela pisati pa sem videla, da se je tudi na poligonu veliko dogajalo.

    @Ksenija: Hvala! Pohvale in prijazne besede me ženejo v nove izboljšave na poligonu. :)

  •   Urska
    27.01.2014 13:22

    Cestitke!!! In seveda cestitke za diplomo :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !