2.06.2010 ob 17:49

Na razstavah

Pojdi na komentarje

Sedaj je že skoraj leto odkar se udeležujem razstav. Občasno Luno ali Varvi uspešno predstavim, so pa tudi dnevi, ko mi stvar sploh ne gre. Ampak kaj hočeš razstavljanje je stvar trenutka. Od izpolnjevanja prijavnice do friziranja psa in treningi kako ga pokazati sodniku, da bo ta videl vse kar je lepega, vse so samo priprave na tistih nekaj minut v ocenjevalnem krogu.

Najlepši sem :)

Na razstavah mora pes, kot katerikoli dan, opraviti svoje fiziološke potrebe.  In glede tega dela nekaj ne razumem. Sama imam s seboj vrečke in počistim za psom. Večina pa niti slučajno. Razumem, da so ljudje raztreseni in pozabijo vrečko. Ampak na tistih nekaj zaplatah trave, ki so ob raztaviščih so običajno minska polja, kot da še nihče ni slišal za vrečke. In ja vem, da so vedno na razstavah tudi ljudje zadolženi za čistočo razstavišča. Ampak meni bi se zdelo veliko bolj smiselno, da se vsak trudi skrbeti za psa v vseh pogledih, tudi smrdečih.

O prostorih kjer so razstave in sodniških odločitvah pa raje sploh ne začnem pisati, ker se bojim, da zbruham materiala za kakšen konkreten esej. Sploh o prvi temi, ker odločitve vrhovnih na razstavah spoštujem, ne glede na to kakšne so.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !