1.09.2011 ob 11:03

Razstavljanje v Srbiji

Pojdi na komentarje

Trije intenzivni dnevi Srbije so prinesli veliko naslovov, stopničke in željo po novem obisku. Zadnji vikend avgusta je veliko ljudi izkoristilo za oddih pred jesenjo. Sama sem si počitnice uredila malo drugače. V družbi lastnika Lune, glavnega fotografa in dveh dišečih psov, ki mi jih je tokrat uredil Najbolj pasji salon, smo odšli v petek ponoči na pot proti Srbiji.

V Staparju je potekala prva razstava. Fjodor je bil najprej zelo razočaran, ker na prizorišču ni bilo ne agility ovir, ne ovc. Ok, ovce so bile, ampak ne v ringu, temveč na pašniku, poleg razstavnega prostora, kjer so se sprehajale tudi kokoši in še nekaj druge perjadi. Ko se je pomiril, ker očitno ne bo nič z delo, je prišel na vrsto še en šok, krtača. Česanje po telesu je še ok, ampak rep. Jok in stok, dokler ga ne pustim pri miru. Luna je druga zgodba, navdušena je nad razstavami. Rada ima urejanje pred vstopom v ring in najbolj je navdušena, če se lahko večkrat pokaže. Pri zadnjem izhodu se že čisto važi. :) Izkupiček prve razstave je odlična ocena in CAC za Fjodorja in Luno. Sodnik je Luni izpolnil željo in jo določil za prvaka pasme. Med vsemi najlepšimi predstavniki prve FCI skupine sva zasedli drugo mesto. Bravo, plavčica!

Pot smo takoj po razstavi nadaljevali proti Obrenovcu, kjer je v nedeljo potekala mednarodna razstava psov, ki so jo okupirali predvsem Rusi. Prišli so s tremi avtobusi. Sploh si ne morem predstavljat kako polomljeni so prišli vodniki psov in koliko časa so preživeli na cesti. Meni je bilo naše potovanje naporno, kaj šele njihovo. Za lepoto je potrebo potrpeti in za lepotna tekmovanja tudi. Pa še nekaj glede ruskih razstavljavcev, malo bolj potiho sem klicala mojega psa, da ne bi prišlo do kakšne zamere, ker ima eFe rusko in človeško ime. Oba kosmatinca sta tudi v nedeljo dobila odlično oceno, CAC, CACIB in Fjodor je postal prvak pasme. Verjetno bo sedaj eno dolgo zatišje, do naslednjega podobnega razstavnega dosežka.

Ponedeljek smo izkoristili za ogled Beograda, ki mi je res všeč. Ne morem reči, da me očara kakšna določena stvar, ampak mesto me vedno znova navduši, posebno je. O samem potovanju in vseh prigodah, več v naslednji objavi.

Fotografije je tokrat prispeval Nino.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !